O meni
Narava mi pomeni prostor in čas za povezavo s seboj in za vpogled navznoter. V 25 letni akademski karieri sem predana lutkovni in gledališki pedagogiki. Zvok in glasba sta me vrnila k sebi in me ozdravila v času izgorelosti, ki je bila pomembna prelomnica mojega življenja, zato verjamem, da je to medicina prihodnosti.
Ta Divjost, ta Pesem, ta Igra
Od nekdaj so me zanimali odnosi med ljudmi, počutje posameznika v svetu, kako najti glas in prostor v neki sredini za vsakega in kako ljudje v neki skupnosti s povezovanjem in sodelovanjem ustvarjajo boljše pogoje za (so)bivanje, učenje, razvoj in za dobro počutje.
Narava je bila spontano del mojega odraščanja. V bližnjem gunceljskem gozdu z nabiranjem bezgovih cvetov pozno spomladi, borovnic v poletju in kostanja v jeseni ter preživljanjanjem zimskih popoldnevov na snežni odeja hriba. Od sprehodov, vožnje s kolesom in zgubljanja ob Savi ter po poteh na domačo Šmarno goro do počitnic s starši, ki smo jih preživljali na Veliki planini in okoliških gorah. Ko od daleč zagledam Šmarno goro, čutim, da sem doma.
Ta Divjost narave je neločljivi del mene. Še danes. In me kliče. Zato se pogosto sama z mojim nahrbtnikom in spalno vrečo odpravim na večdnevne pohode v naravo.
Vedno radoveden, nemiren, a včasih zadržan, sramežljiv in skrit duh me je gnal k odkrivanju novih izzivov in poti, ki niso bile vedno konvencionalne. S pogledom nazaj bi rekla, da sem iz tradicionalnih okvirjev družine in družbe iskala odgovore v različnih stvareh, ki bi mi dale odgovore v večnih vprašanjih bivanja, smisla, ustvarjanja, ljubezni v sebi in v vsem. V naravi, gorah, petju, glasbi, gledališču, plesu, romantičnih pohajkovanjih, v odnosih z ljudmi. Poti do odgovorov so bile včasih dolge, vijugaste, včasih se je zdelo, da ne peljejo nikamor več, da postrežejo le še z bolečino, strahom in žalostjo. Odgovore iščem in jih raziskujem seveda še danes, z vedno novimi načini in novimi izkušnjami. In vem, da je Življenje dar, ki nam ponuja vedno nove navdihe in priložnosti. Učim se živeti bolj navznoter kot navzven, najti moč v sebi v, Ljubezni, ki lahko razpre pesem moje Duše.
Družina s tremi, danes že odraslimi sinovi, je bila dolga leta najpomembnejši fokus mojega življenja, sinovi pa pogosto največji učitelji življenja. Učiš se sprejemanja, spuščanja, ponižnosti, spoštovanja in zavedanja, da ima vsak svojo pot in način, kako jo bo prehodil. Vsak v svojem tempu in na svoj način. Zaupam, da ima vsak svojo moč, Ljubezen in Vero za učenje in rast.
O akademski karieri nisem nikoli razmišljala, niti je nisem načrtovala. A ko me je moj dragi mentor, profesor in lutkovni režiser Edi Majaron pred dolgimi leti povabil k sodelovanju na fakulteto, sem brez pomisleka ponudbo sprejela.
Kot docentka, doktorica pedagoških znanosti se več kot 25 let tako izkustveno kot raziskovalno ukvarjam z lutkovno in gledališko pedagogiko, ki jo dopolnjujem z vedno novimi pristopi in dognanji. Na začetku svoje kariere sem kot učiteljica v OŠ vključevala lutke in gledališče v poučevanje z otroki. Kasneje sem začela z izvajanjem teh ustvarjalnih področij na Pedagoški fakulteti, Univerze v Ljubljani.
Poučujem različne predmete s področja lutkovne in gledališke pedagogike, kjer se na eni strani srečujemo z ustvarjanjem projektov od ideje do predstave, na drugi strani pa me zanima, kako te medije vključevati v vsakdanje delo v šolah in vrtcih. Zato, da bi bili odnosi boljši, da bi bilo učenje bolj zanimivo, znanje trajnejše, da bi se med seboj začutili kot ljudje. Cilj mojega dela je združiti lutkovno-gledališko umetnost z načini učenja in poučevanja v pedagoškem procesu. Proučujem čustveno socialni vidik vključevanja lutk in drame v šolski in vrtčevski vsakdan. Lutke vnašajo v učenje in v odnose poetičnost, humor, domišljijo, ustvarjalnost in prepotrebno igro, ki jo človek potrebuje prav vse življenje. Želim si, da bi v našem šolskem sistemu bilo tega čim več. Včasih se mi zdi, da sistem neuspešno prerivam, kot se preriva trda kraška zemlja. A verjamem in nepoboljšljivo upam, da vendarle nekaj dobrega prispevamo in vnašamo v naše izobraževanje.
Pred leti sem se znašla na pomembni življenjski prelomnici. Življenjske okoliščine so me pripeljale do izgorelosti, ki je bila ena najbolj dragocenih izkušenj mojega življenja. Spomnila me je na to, da imam okrog sebe veliko krasnih ljudi, ki jih lahko prosim za pomoč. Ni treba, da vse skušam narediti sama. Spomnila me je tudi tega, da ni dobro, da si v življenju nalagaš preveč stvari in ob tem pozabiš nase in na svoje potrebe in na to, kdo si. Če ne slišiš klica svoje duše, te slej ali prej na tak ali drugačen način življenje ustavi. Mene je spodneslo tla pod nogami in sem se bila prisiljena ustaviti. Potrebno je bilo spremeniti navade, vzorce, prepričanja. To je dolga pot, ki še vedno traja.
V tej izgorelosti sem iskala načine za sproščanje, umirjanje in meditacijo. Moje življenje je bilo prežeto z intelektualnim delom, zelo sem bila v umu, ki je neprestano blebetal. Ko sem izgubila psihično, čustveno in telesno ravnovesje, sem začela iskati načine, kako vzpostaviti ravnovesje nazaj. Poleg močne povezanosti z naravo že iz otroštva, sem se v tem trenutku srečala z zvokom, zvočno terapijo, ki je bila eden od pomembnih načinov, da sem spet v sebi vzpostavila mir, ravnovesje, se dotaknila avtentičnosti v sebi in se nato počasi začela vračati v delovni ritem. Sebi sem začela dopuščati srečevanje z notranjimi potmi in se začela čutiti ter sprejemati na drugačen način. Zvok mi je na vseh nivojih prišel blizu in me ozdravil, povrnil osnovno zaupanje in mehkobo, dal možnost se umiriti, spustiti čustva, ki jih nisem potrebovala več, spustiti omejujoča prepričanja, odpraviti blokade.
Naenkrat sem se zavedala, da so zdravilni, avtentični zvoki, glas in glasba del mojega življenja od nekdaj. Pri nas doma se je veliko pelo. Tako je to včasih bilo in zato sem neizmerno hvaležna. Vsa družinska praznovanja, vsi prazniki so bili prežeti s petjem za družinsko mizo. Večglasno, ljudsko petje, ki mi je podarilo povezanost s petjem. Oče je s svojo ljubeznijo do pritrkavanje prinesel v hišo melodijo zvonov z vsakim praznikom. Ko sem začela proučevati zvoke gongov in zvočnih posod, sem našla neverjetne povezave med njimi in našimi tradicionalnimi zvonovi. In se zavedala, da je zvok od nekdaj najgloblji in najintimnejši del mene in ni slučaj, da me je zvočna terapija poklicala h globljemu raziskovanju in učenju.
Ko sem ugotovila, da mi zvok pomaga in me je vrnil v življenje, me je zanimalo zakaj? Kaj je tukaj zadaj? Zakaj se to dogaja? Zanimale so me znanstvene ugotovitve. Spremljati sem začela znanstvene raziskave s tega področja, pridobila tudi formalne izobrazbe in mednarodno priznane certifikate. Najprej certifikat za praktičarko zvočne masaže in strokovnjakinjo za področje komunikacije zvoka z otroki na nemškem inštitutu.
Predragocena znanja in nove izkušnje pri delu s klienti v praksi so me vedno znova fascinirali z učinki, ki jih imajo na človeka, na njegovo počutje in zdravje. Prepričana sem, da je to medicina prihodnosti. Človeka obravnava celostno, tako njegovo telo, dušo, duha, um in čustva. Želela sem raziskovati naprej in sem nadaljevala študij na British Academy for Sound Therapy, kjer sem končala dva modula in sicer za področje individualne zvočne terapije in skupinske zvočne umetnostne terapije. Pri prvem modulu sem poglobila in razširila znanje zvočne masaže pri delu s posamezniki, k zvočnemu sproščanju sem dodala tudi kompleksno metodo samorefleksije, pridobila pa tudi znanja za individualno terapijo z terapevstkimi bobni in gongi. Pri modulu skupne zvočne umetnostne terapije pa sem nadgradila in obogatila izkušnje in znanja gledališke pedagogike. Skozi takšen študij in učenja seveda najprej opazuješ, raziskuješ in zdraviš sebe. Postopoma sem znanja in izkušnje prenesla na delo z drugimi ljudmi. Eden lepših trenutkov moje prakse je, ko vidim, da se ljudje ob zvočni terapiji prebudijo, ohrabrijo, si v hitrem tempu življenja dovolijo počitek, umiritev in čutenje sebe. To je predragoceno.
Dragocene pedagoške izkušnje mi dajejo možnost, da svoja znanja tako s področja gledališko-lutkovne pedagogike kot s področja zvoka, z veseljem prenašam v izobraževanjih za skupine, učitelje, vzgojitelje, podjetja in posameznike.
Ljubezen in strast do narave sta pomemben del mene, narava mi pomeni prostor in čas za povezavo s seboj in za meditacijo. Tako kot je zvok potovanje v svojo notranjost in potovanje ter slišanje svoje duše, je hoja v naravo, še posebno srečevanje z gorami, pot k slišanju sebe. Narava povabi k povezovanju s svojo notranjo modrostjo, intuicijo in odprtim čutenjem z vsem, kar te obdaja. Prebudim svojo divjo naravo, poiščem notranjo moč in stik z iskrenim glasom duše. Z novimi uvidi, spoznanji in močmi se lahko spet vrnem k vsakdanjim obvezam.
Stopimo v stik
- univerzitetna diploma prof. razrednega pouka (Univerza v Ljubljani)
- znanstveni magisterij, (Univerza v Ljubljani)
- doktorat znanosti, (Univerza v Ljubljani)
- mednarodni certifikat - zvočna terapevtka - British Academy for Sound Therapy, Higher level diploma in The group sound art therapy and 1-2-1 therapy,
- mednarodni certifikat - praktičarka zvočne masaže (Peter Hess Institut)
- mednarodni certifikat - strokovnjakinja za komunikacijo z zvokom z otroki (Peter Hess Institut)
- mednarodni certifikat - zvočna masaža v psihosomatiki in nevrologiji (Peter Hess Institut)